Ljubezen do narave se je v meni prebudila že v otroštvu, ko sem na domačem travniku nabirala šopke cvetlic za mamo in odkrivala brezmejno lepoto sveta z njegovimi skrivnostnimi čari. Sčasoma sem doumela, da cvetlice niso zgolj lepe in dišeče, ampak tudi blagodejne, da lahko ljudi zdravijo in poživljajo. Vse bolj sem se poglabljala v vedo o zdravilnih rastlinah in zeliščarstvu. Nabirala sem zelišča od zgodnje spomadi, nekatere pa pričela vzgajati na svojem vrtu. Gredice na vrtu so moja posebna ljubezen in veselje.
Končala sem trgovsko šolo za blagovni promet. Zaposlitev sem dobila v podjetju Feromoto. Po razpadu Jugoslavije sem se po nekaj letih redne zaposlitve znašla na Zavodu za zaposlovanje. Na začetku je bil to velik stres, vendar sem se hitro sprijaznila in poskušala razmišljati pozitivno. Videla sem priložnost na kmetiji in z mislijo, da bi brezposelnost kar čimprej in najbolj koristno premostila, sem sklenila, da ljubiteljstvo postane moje vsakdanje delo. Naenkrat se je vse spremenilo. Imela sem veliko priložnosti, časa za izobraževanje, redno sem se udeleževala strokovnih predavanj za kmete na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru ter se odločila za prekvalifikacijo in se vrnila v šolske klopi. Na Srednji kmetijski šoli sem si pridobila naziv »vrtnarski tehnik – cvetličar«. Novo pridobljeno znanje sem lahko združila z leti izkušenj in dodatnih izobraževanj. Leta 1998 se je ustanovilo Ekološko združenje severovzhodne Slovenije v katero sem se včlanila in vključila za kmetijo Lenič v postopek certificiranja ekološkega kmetovanja. To pot sem nadaljevala po vseh smernicah ekološkega kmetovanja neprekinjeno vse do danes.
Pridelujemo različne vrtnine in dišavnice. Poletne in jesenske pridelane presežke vrtnin in sadja ponudimo v obliki košaric. Od leta 2012 sodelujem z Društvom za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci vprojektu partnerskega kmetovanja - alternativni obliki prehrambne mreže oziroma distribucije hrane od kmeta do skupine posameznikov. Tako kmetovanje podpira lokalno ekonomijo, skrbi za malega kmeta, odpravlja marketinški riziko spreminjanja cene pridelka, prispeva k čim manjšemu ekološkemu odtisu in istočasno povezuje in krepi stike s primestnim in mestnim prebivalstvom. Vrača tradicionalno kulturo pridobivanja hrane, skrbi za ohranjanje biotske pestrosti in poziva k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemlja.
Odjemalci lahko kadarkoli pristopijo k parterstvu. Vključeni so v proces pridelave in kot prostovoljci občasno sodelujejo pri raznih delih na kmetiji.
