Nacekova hiša je pravzaprav Nacekova in Tonikina hiša, ampak Nacekova in Tonikina hiša bi bilo predolgo, zato je ostala kar Nacekova hiša.

Nacek se je rodil 8 let za Antonijo, leta 1911. Spoznala sta se nekega toplega dne, ko je sonce prav posebej lepo obsijalo španski bezeg. Morda je tudi deževalo. Ampak na vsak način je bil tam španski bezeg. Januarja 1939 sta se poročila in še isto leto zgradila hišo. Z ilovico, lesom, nekaj opeke, s kamni, slamo in strešniki.

Na petinpetdesetih kvadratih sta imela spalnico, kuhinjo in skladišče. V kuhinjo je svetlo sijalo jutranje sonce, ko so bili orehi še manjši. Spalnica je bila čarobno obsijana s popoldanskim soncem in na južni strani hiše je Toniko vedno znova razveseljeval španski bezeg. Tonika se je bala prepiha, zato je vedno nosila ruto. Z veliko pentljo. In delala je miške iz robcev. Imela sta otroka in po hiši je odmeval smeh vnukinje in vnuka. V hiši sta skupaj živela petdeset let. Ko je Tonika umrla, se je Nacek vsak dan sprehodil do pokopališča, včasih tam sezul čevlje, se ulegel in jokal. Vse do leta 1997.

Od takrat hiša čaka. Na roke, na les, na nove strešnike, na popravljena okna, na obnovljena vrata, na peč, na skrbi, na otroški smeh in vonj po svežem kruhu.

Leta 2016 smo počasi pričeli z obnovo, pri tem nam je pomembno predvsem, da uporabljeni materiali pustijo čim manjši ekološki odtis, da so vzeti iz okolja (ilovica je na primer izkopana tik ob hiši, voda za gradnjo je speljana iz ribnika, slamo dobimo od sosednjih kmetov) ter da so – kadar je to mogoče – materiali ponovno uporabljeni. S tem pripoveduje vsako okno in vsak kos pohištva tudi svojo zgodbo. Cilj obnove je vzpostavitev manjšega izobraževalnega centra. Hiše iz ilovice, ki so bile včasih prisotne v vsaki slovenski vasi, so danes redki zgodovinski, arhitekturni in etnološki spomeniki. V zadnjih letih širimo izobraževalne aktivnosti predvsem na osveščanje o naravni gradnji in okoljskih, socialnih ter ekonomskih vidikih trajnostnega razvoja. Z Društvom Nacekova hiša, smo organizirali že dva evropska projekta v obliki mednarodnih mladinskih izmenjav programa Erasmus+. Mladi iz Velike Britanije, Španije, Avstrije, Makedonije in Bulgarije so poleti 2017 in 2018 en teden bivali in delali na kmetiji, ter se seznanjali z ekološkim pridelovanjem, pomenom partnerskega kmetovanja, tehnikami naravne gradnje in čarobnosti naše občine.